Slovenski strelec Franček Gorazd Tiršek je na paralimpijskih igrah v Tokiu v disciplini zračna puška leže v kategoriji R5 osvojil bronasto medaljo. Zanj je to že druga na teh igrah po srebru z zračno puško stoje.
Franček Gorazd Tiršek
Tiršek se je v finale današnje discipline prebil šele kot osmi, potem ko je v zadnji seriji predtekmovanja še ujel finalni nastop in devetouvrščenega ugnal za le 0,2 kroga. Kako velik je bil takrat pritisk, pove tudi podatek, da je za finale Tiršek nujno potreboval vsaj 10,6, zadel pa nato 10,7 kroga.
V finalu pa je Tiršek stopnjeval nastope, po slabem prvem strelu (10,0) in zadržanem začetku je dosegel nekaj zelo dobrih serij in v boju na izpadanje ostal v konkurenci ter se prebijal naprej. Sprva na peto in četrto mesto, v odločilnem boju za tretje mesto pa je z dvema boljšima streloma prehitel Korejca Jiseoka Leeja.
Ta je imel pred tem že lepo prednost, toda pod pritiskom branjenja tega mesta in medalje ni zdržal in je tako na koncu ostal na nehvaležnem četrtem mestu z 0,3 kroga zaostanka za Tirškom, ki se je uvrstil naprej.
Do srebra pa je bila nato razlika le prevelika, tako da je Ukrajinec Vasil Kovalčuk ostal pred njim (233,3 – 232,4). V boju za zlato pa je bil tudi zanj nepremagljiv Srb Dragan Ristić. Na koncu je zmagal z 255,5 kroga, kar je nov paraolimpijski rekord, Kovalčuk je končal pri 254,7 kroga.
“Današnja tekma je bila spet ‘ubijalska’, spet je bilo treba nastopiti brezkompromisno in se je bilo treba boriti. Šteje vsaka desetinka. Šele z zadnjim strelom sem prišel v finale, kar me je kar precej presenetilo. Bilo pa je dovolj, da sem se z mislimi hitro osredotočil na finale,” je dan podoživel srebrni in bronasti paralimpijec.
“Treba je bilo pozabiti kvalifikacije in z dobrimi občutki sem se podal na linijo v finalu. Tam sem imel katastrofalno slab začetek, prvi strel je bil popolnoma ponesrečen in to lahko strelcu pobere voljo in motivacijo. A jaz sem vztrajal, delal, iskal optimalno pozicijo. Imel sem težave z vidljivostjo, moral sem naravnati diopter. A s svojim znanjem in izkušnjami sem se iz strela v strel popravljal, izboljševal in lovil konkurenco in na koncu sem pristal na tretjem mestu,” pa je opisal še dogajanje v finalu.
Za Tirška je to že četrta paraolimpijska medalja v karieri. Pred današnjo tekmo je imel v zbirki tri srebrne, vse v disciplini zračna puška stoje, iz Londona 2012, Ria 2016 in Tokia 2020.
Novo razburljivo tekmo je trenerka Polonca Sladič doživela še za odtenek bolj nervozno kot ponedeljkovo, saj je bila tokrat nekaj časa pod vprašajem celo uvrstitev v finale.
“Na obeh tekmah je šel od roba prepada do zvezd, kot bi bil na vlakcu smrti. Že kvalifikacije je v zadnjem strelu ustrelil 10,7 in takrat se je prva skala odvalila od srca. V finalu pa je tudi bilo videti, da je vse izgubljeno, kazalo je na peto, četrto mesto,” je pot do nove medalje opisala Sladičeva.
Nato pa je pohvalila Tirška: “V ključnih trenutkih je dosegel nekaj res vrhunskih strelov, skoraj popolnih. To ga je izstrelilo do tako želene še ene medalje. To je njegova prva v tej disciplini, kar kaže tudi njegovo širino. Vesela sem za to medaljo, ker je že bil v finalih, pa ostal brez, tokrat pa si jo je res prigaral.”
Srebrnega in bronastega Tirška v Tokiu čaka še en nastop, v soboto bo kot zadnji Slovenec na igrah nastopil še z malokalibrsko puško. Ta disciplina je nova na igrah, tako da v slovenskem taboru ne postavljajo nobenih pričakovanj, a verjamejo, da je dvojno razbremenjeni najboljši član ekipe sposoben doseči še en vrhunski izid.
STA
Foto: Vid Ponikvar/Sportida