Anej Doplihar

Datum rojstva: 22. 6. 1993
Stanujoč: Dornberk
Paralimpijske discipline: ročni kolesar Tekmovalni razred: H3
Invalidnost: paraplegija

Dosežki:

• SP: 2021 – 15. mesto cestna dirka, 17. mesto kronometer, 2019 – 33. mesto cestna dirka
• EP: 2019 – 11. mesto kronometer, 13. mesto cestna dirka
• D: 2. mesto dirka po Flandrij

Tudi letos bomo imeli v paralimpijski odpravi kolesarja. Od leta 2004 traja niz, ki ga je začel David Kuster, ko je nastopil v Atenah, leta 2008 v Pekingu, leta 2012 je kolesarsko čast branil Roman Pongrac, 2016 pa Primož Jeralič. Letos bo na cestni dirki in kronometru tekmoval 28-letni debitant Anej Doplihar.

“Odhajam na največje tekmovanje,kjer lahko dejansko nastopim. Več niti ne gre,” pravi Doplihar, ki je že vrsto let športnik. Anej Doplihar je po rodu z Dornberka v Vipavski dolini, izučil se je za strojnega tehnika. Hitro se je zapisal športu. Do leta 2017 je bil motokrosist, po nesreči pa je začel s parakolesarjenjem. “Kot motokrosist sem vedno sanjal, da bi na dirkah svetovnega pokala nastopal z ekipo. To mi je ob koncu dejansko uspelo, dobil sem motor, dobil sem opremo. Vse te izkušnje, ki sem jih pridobil v motokrosu, prav prišle v parašportu. Priznam, te izkušnje so bile moja velika prednost, ki sem jih prinesel s sabo v parašport,” pa Doplihar išče in tudi najde stične točke dveh športnih poti, ki sta mu bili dani.

“Dokaj hitro sem prišel na vrsto, da nastopim na paralimpijskih igrah. Ciljal sem, da bi se uvrstil na igre v Parizu leta 2024. Pa se je izkazalo, da grem že v Tokio, letos bom naredil veliko stopnico v moji karieri,” pripoveduje Doplihar, ki je ključni korak k nastopu v Tokiu naredil na zadnjem velikem tekmovanju pred igrami.

“Zadnja tekma na Portugalskem je bila najpomembnejša, formo smo tempirali za to. Tako v cestni vožnji kot v kronometru smo tekmovali na dirkališču formule 1 v Estorilu. V kronometru sem bil 17., na cestni dirki pa sem osvojil 15 mesto. Počakati je bilo treba, da o potnikih, v konkurenci je bil še dvojec Aleš Dragar in Jurij Porenta, odloči Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite. Ta čast je doletela mene, neizmerno sem bil vesel” je dodal Doplihar.

Po odločitvi je opravil še zadnji del priprav, ki potekajo pod vodstvom trenerja Luke Kovica. Da bo v Tokiu še hitrejši, je pred dnevi prav iz Amerike prišel nov okvir za kolo, ki bo še izboljšal aerodinamiko in prihranil nekaj moči!

“Že na rehabilitaciji v Univerzitetnem rehabilitacijskem Inštitutu Soča, sem ugotovil, da mi manjka šport in se že tam seznanil s parašportom, imeli so tudi kolo. Sprva sem si ga za nekaj časa in kmalu za tem nabavil svojega s pomočjo številnih donatorjev, za kar sem jim izredno hvaležen. Dvakrat, trikrat na teden sem se vozil okoli doma, naredil po 50 in več kilometrov. Tako po občutku. Vmes sem na cesti, na eni od poti, Ko sem na eni izmed cestnih voženj srečal (takrat) trenerja parakolesarstva Alekseja Dolinška, me je povabil na priprave reprezentance. Sprejel sem tudi povabilo na udeležbo “mednarodne dirke”, če tudi na svoje stroške!” še izvemo od Aneja, ki je pripravljen, da se požene po japonskem asfaltu z kolesom, ki so mu ga kupili donatorji. “O rezultatu in času ne razmišljam. Bolj je fokus na wate, ki jih razvije kolesar med vožnjo, to šteje,” nas pouči Anej, na katerega so ponosni v Dornberku, kjer mu pripravljajo sprejem, ko se vrne domov. Potem pa nazaj na cesto, kjer vadi in trenira. “Ubiram in izbiram ure, ko je manj prometa. Pa tudi zastavico imamo,” Anej za konec opozori še na (ne)varnost kolesarjev v prometu.